Naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije: Kredit

Predmet in namen javnega poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe oziroma v projektu opredeljene faze naložb (v nadaljevanju: naložbe) v naslednje ukrepe:

A) zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

B) zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov),

C) gospodarjenje z odpadki,

D) varstvo voda in učinkovita raba vode,

E) odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo in

F) začetne naložbe v okoljske tehnologije

A) Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za namene:

1) postavitev oziroma rekonstrukcijo ali razširitev sistemov in naprav za ogrevanje ali hlajenje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, ki kot primarni energent uporabljajo energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov (biomaso, toploto podtalnice, površinske vode zemlje oziroma kamnitih masivov, sonca, zraka,…),

2) postavitev oziroma rekonstrukcijo objektov in naprav za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije, ki bodo pridobile ali ohranile deklaracijo za proizvodno napravo, skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi,

3) izgradnjo razvoda sistema za daljinsko oskrbo s toploto in/ali hladom, t. j. razdelilnim omrežjem, priključki pri odjemalcih, krmilnimi sistemi ipd.,

4) postavitev oziroma rekonstrukcijo ali razširitev objektov in naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki bodo pridobile ali ohranile deklaracijo za proizvodno napravo za pridobivanje električne energije na obnovljive vire, skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi,

5) nakup vozil na električni ali hibridni pogon (kombinacija motorja z notranjim izgorevanjem in enega ali več elektromotorjev) za cestni promet, pri katerih emisije CO2 v kombiniranem načinu vožnje, po podatkih proizvajalca, ne presegajo 110 g/km,

6) ukrepe učinkovite rabe energije v proizvodnih, poslovnih in javnih objektih, in sicer: b. naložbe v zamenjavo tehnoloških linij, strojev in naprav, kjer prihranek energije ni edini cilj naložbe, temveč naložba poleg zmanjšanja drugih emisij, izkazuje tudi prihranek primarne energije na enoto proizvoda pri enakem obsegu proizvodnje v višini 50 % stroškov naložbe, c. povečevanje energijske učinkovitosti naprav za proizvodnjo toplote ne glede na uporabljen vir energije, kjer bo dosežen najmanj 30 % prihranek energije,

7) energijsko prenovo obstoječih stavb, ogrevanih nad 19 oC, ki lahko vključuje izvedbo najmanj enega od navedenih ukrepov: - ustrezne toplotne zaščite celotnega zunanjega ovoja stavbe (toplotna izolacija, zunanje stavbno pohištvo), - sodobnih sistemov ogrevanja in hlajenja, - sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, - energijsko učinkovite razsvetljave.

8) gradnjo novih skoraj nič energijskih stavb, ogrevanih nad 19 oC, za katere bodo predloženi PGD dokumentacija, PZI načrt arhitekture ter PZI načrt strojnih inštalacij ogrevanja in prezračevanja izkazovali, da gre za energijsko visoko učinkovite stavbe, katerih energijska učinkovitost bo v 2 segmentu računske rabe energije za ogrevanje (Qh), izračunana po metodologiji PHPP, manjša ali enaka 35 kWh/m2 a, iz obnovljivih virov energije pa mora biti zagotovljenih najmanj 25 % skupnih letnih potreb po toploti za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode. Izračun energijske učinkovitosti stavbe mora zaradi morebitnega poletnega pregrevanja stavbe vključevati tudi preveritev senčenja in po potrebi hlajenje z aktivnimi energijsko varčnimi sistemi hlajenja. Novozgrajeni objekt mora izkazovati vsaj vgradnjo: - ustrezne toplotne zaščite celotnega zunanjega ovoja stavbe (toplotna izolacija, zunanje stavbno pohištvo), - sodobnih sistemov ogrevanja in hlajenja, - sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, - energijsko učinkovite razsvetljave, skladno s točko 1.A.7.a in 1.A.7.b poziva

B) Zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov) za naslednje namene:

 1) tehnologije, ki zmanjšujejo onesnaževanje zraka v tehnološkem procesu,

2) gradnjo oziroma rekonstrukcijo naprav za čiščenje dimnih plinov in odpadnega zraka,

3) nakup novih vozil za cestni promet s pogonom na plin, ki niso namenjena komercialnemu prevozu tovora (vendar ne podjetjem, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz),

4) izvedbo priklopa na plinovod ali namestitev kurilne naprave, ki kot energent uporablja plin na področjih, ki so, skladno z odlokom o načrtu kakovosti zraka, razglašena za degradirana območja,

5) postavitev kolesarnic, polnilnih postaj za polnjenje električnih baterijskih vozil, vozil na stisnjen zemeljski plin ali bioplin,

6) izgradnjo parkirišč po sistemu P+R, z neposredno povezavo na javni potniški promet,

7) izvedbo ukrepov, povezanih s spodbujanjem trajnostne mobilnosti, skladno s sprejeto občinsko prometno strategijo, kot so spodbujanje multimodalnosti, uvajanje sistemov »bike share«, »car share«, izgradnjo kolesarskih poti, nakup koles ali drugih podobnih ukrepov,

8) nakup novih vozil za prevoz potnikov v mestnem prometu.

Najvišji delež kredita za namene, navedene v točkah A do B je 85 % priznanih stroškov naložbe.

C) Gospodarjenje z odpadki za naslednje namene:

1) nakup vozil z nadgradnjo ali delovnih strojev na hibridni, električni ali plinski pogon oziroma imajo vgrajen EURO 6 motor in se lahko uporabljajo izključno za zbiranje ali obdelavo odpadkov,

2) postavitev oziroma rekonstrukcijo sistemov, tehnoloških postopkov in naprav za ločeno zbiranje, obdelavo, predelavo in ponovno uporabo odpadkov, pri čemer predmet kreditiranja ne morejo biti naložbe, ki obsegajo le nakup posod za ločeno zbiranje odpadkov,

3) zamenjavo strešnih kritin, cevi ali oblog, ki vsebujejo azbestna vlakna (npr. salonit), . V primeru, da se ob tem izvede tudi toplotna izolacija podstrešja, se kot priznani strošek upošteva celotna vrednost nakupa in vgradnje izolacijskih materialov. Zamenjavo salonitne strešne kritine na strehah, katerih skupna površina presega 300 m2 , lahko izvaja samo izvajalec, ki ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za izvajanje teh del. Ob zaključku naložbe je potrebno priložiti potrdilo upravljavca odlagališča o ustreznem deponiranju kritine, ki vsebuje azbestna vlakna (evidenčni list o ravnanju z odpadki).

D) Varstvo voda in učinkovita raba vode za naslednje namene:

1) gradnjo oziroma rekonstrukcijo čistilnih naprav za komunalne in/ali tehnološke odpadne vode,

2) tehnologije, naprave in nadzorno-regulacijske ukrepe, ki v tehnološkem procesu ali distribucijskem sistemu omogočajo prihranek ali zmanjšanje izgub pitne vode,

3) predpripravo in naprave za čiščenje oporečnih virov pitne vode,

4) izvedbo ukrepov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode (zbiralniki deževnice, sistem izrabe padavinske vode, prekritje objektov z rastlinsko odejo, zadrževalniki padavinske vode,…).

E) Odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo za naslednje namene:

1) gradnjo oziroma rekonstrukcijo javnih in zasebnih kanalizacijskih omrežij za komunalne in/ali padavinske odpadne vode, ki se priključujejo na obstoječe čistilne naprave oziroma se čistilna naprava gradi istočasno,

2) gradnjo oziroma rekonstrukcijo javnih in zasebnih vodovodnih omrežij.

Najvišji delež kredita za namene, navedene v točkah C do E je 80 % priznanih stroškov naložbe.

F) Začetne naložbe v okoljske tehnologije za naslednje namene:

1) spremembo proizvodnega procesa na način, da emisije v okolje po izvedbi posega dosegajo vrednosti, ki so nižje od veljavnih okoljskih standardov EU (preseganje standarda),

2) nove tehnologije, s katerimi bodo doseženi višji izkoristki, in/ali zmanjševanje onesnaževanja okolja od že uveljavljenih istovrstnih tehnologij (t.i. demonstracijski projekti), 3) postavitev tehnoloških linij oziroma naprav za proizvodnjo biogoriv iz surovin, pridelanih na sonaravni način.

Do kreditov so upravičene gospodarske družbe in druge pravne osebe. Do kreditov so upravičeni tudi samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti kot poklic ali so registrirane za opravljanje dejavnosti skladno z določbami posebnega zakona Do kredita ni upravičena pravna oseba, ki:

• nima poravnanih zapadlih finančnih obveznosti do Eko sklada,
• nima poravnanih davčnih in drugih obveznosti do Republike Slovenije,
• je v težavah, v skladu z zakonom, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah,
• ima blokiran transakcijski račun.

Najnižja letna obrestna mera za kredite, dodeljene po tem javnem pozivu, je:

- za namena 1.A2 in 1.A4 (naprave za proizvodnjo ali soproizvodnjo električne energije):

• trimesečni EURIBOR + najmanj 1,3 % oziroma višji fiksni pribitek, ki ne zagotavlja pomoči države, tako da je višina skupne obrestne mere na dan dodelitve kredita enaka višini veljavne referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, določene skladno s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19. 1. 2008, str. 6) in ustrezno povečane skladno s predpisi o državnih pomočeh, in

- za vse ostale namene: trimesečni EURIBOR + najmanj 1,3 %.

Če je EURIBOR določen kot negativno število (negativna obrestna mera), se takšen negativni EURIBOR ne upošteva pri določitvi višine obrestne mere za ta kredit in se šteje, da je EURIBOR enak nič (0) vse dokler EURIBOR ni določen kot pozitivno število (pozitivna obrestna mera). Za naložbo, za katere je vlagatelj že prejel ali zaprosil za financiranje istih upravičenih stroškov iz drugih javnih virov ali programov dodeljevanja državne pomoči, se lahko pribitek zviša, tako da se s kreditom Eko sklada ne dodeli dodatna državna pomoč za to naložbo.

Odplačilna doba je krajša ali enaka dobi vračila naložbe, ki je izkazana v vlogi za pridobitev kredita. V nobenem primeru pa ne more presegati 15 let z vključenim moratorijem. Moratorij na odplačilo glavnice je lahko največ eno leto. V primeru časovno omejenega izvajanja dejavnosti s področja varstva okolja na podlagi pogodbe, dovoljenja pristojnega organa, podeljene koncesije ipd., je odplačilna doba s pogojem vezana na veljavnost takšnega akta. Kredit se lahko odobri tudi za daljše obdobje, vendar mora v tem primeru kreditojemalec ob vsakokratnem poteku veljavnosti predložiti dokazilo, ki je podlaga za nadaljnje opravljanje dejavnosti. Krediti se praviloma odplačujejo v četrtletnih obrokih.

Kredit se odobri v deležu ( % ) od vrednosti priznanih stroškov naložbe. Najvišji delež kredita je 85 % priznanih stroškov naložbe za namene A in B in 80 % priznanih stroškov naložbe za namene C in D ter 75 % priznanih stroškov naložbe za namen F.

Višina odobrenega kredita se lahko zniža na osnovi vrednotenja okoljskih meril, glede na kreditno sposobnost vlagatelja in kakovost zavarovanja kredita ter v primerih, kadar bi bila z najvišjim deležem odobrenega kredita presežena zgornja omejitev dodeljene državne pomoči ali pomoči »de minimis« (točka 5.e poziva).

Višina posameznega kredita je omejena na najnižji znesek kredita, ki znaša 25.000 EUR, in najvišji znesek kredita, ki znaša 2 milijona EUR. Skupna zadolženost kreditojemalca pri Eko skladu ne sme preseči 10 milijonov EUR.

Dodeljeni kredit je potrebno ustrezno zavarovati s štirimi bianco menicami s pooblastilom za izpolnitev in z enim ali z več od naslednjih zavarovalnih instrumentov:

1. prvovrstnim zavarovanjem, opredeljenim z vsakokrat veljavnimi predpisi Banke Slovenije,

2. zavarovalno polico zavarovalnice, registrirane v Republiki Sloveniji in drugi državi Cone A (določeno s predpisi Banke Slovenije), ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa za opravljanje kreditnih zavarovalnih poslov,

3. hipoteko na tržno zanimivi nepremičnini,

4. zastavo tržno zanimivih premičnin,

5. zastavo vrednostnih papirjev, ki po predpisih iz prve točke tega odstavka niso opredeljeni kot prvovrstno zavarovanje,

6. drugimi, po posebnem predhodnem dogovoru za Eko sklad sprejemljivimi zavarovanji, ki nudijo zadostno zavarovanje za izpolnitev dolžnikovih obveznosti.

V primeru, ko je predmet naložbe izgradnja naprave za proizvodnjo električne energije in je vlagatelj upravičen do podpore države, je obvezen odstop terjatev iz naslova prodaje električne energije, razen v primerih, ko je kredit v celoti zavarovan z zavarovanjem pri zavarovalnici ali s prvovrstnim zavarovanjem.

Elementi presoje kreditne sposobnosti vlagatelja in ustreznosti zavarovanja so sestavni del dokumentacije za prijavo na poziv.