Kurilna sezona: kdaj se začne in kako se nanjo pripraviti

Objavljeno 25.9.2024

Deli

  • Kopiraj
  • Facebook
  • Messenger
  • Mail
  • Twitter

Svetuje Ludvik Hriberšek, energetski svetovalec mreže ENSVET

Kdaj je letos predviden začetek kurilne sezone?

Začetek kurilne sezone v Sloveniji ni določen s točno določenim datumom, ampak je odvisen od vremenskih razmer. Običajno se začne, ko zunanje temperature padejo dovolj nizko, da je potrebno ogrevanje, kar se ponavadi zgodi konec septembra ali v začetku oktobra. V letošnjem letu je marsikdo v sredini septembra vklopil kurilno ali ogrevalno napravo, saj so se temperature po ekstremni vročini tudi ekstremno naenkrat znižale. Za Slovenijo velja, da se kurilna sezona se začne tretji dan, ko je zunanja temperatura v drugi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Ta pogoj je bil 15 septembra 2024 izpolnjen. V bolj hladnih letih se lahko kurilna sezona začne že prej, za vse uporabnike energije pa je najpomembnejše, da se naučijo energijo in energente uporabljati učinkovito. 

Kurilna Sezona Za Spletno Stran

Kako se pripraviti na kurilno sezono, kaj svetujete uporabnikom kurilnih naprav?

Priprava na kurilno sezono je ključnega pomena za zagotovitev učinkovitega in varnega ogrevanja ter zmanjšanje stroškov. Pred kurilno sezono je pomembno, da kotel pregledamo in po potrebi servisiramo. Strokovnjak bo preveril, ali kotel deluje pravilno, očistil gorilnik in zamenjal filtre. Pri svojih kurilnih in ogrevalnih napravah lahko veliko naredimo tudi sami, na primer, lahko preverimo, če so radiatorji pravilno odzračeni. Če slišimo klokotanje, to pomeni, da je v sistemu zrak, kar zmanjšuje učinkovitost ogrevanja. Preverimo lahko stanje zalog energentov, dovodov zraka, preizkusimo detektor ogljikovega monoksida.

V Sloveniji je nad 340.000 kurilnih naprav na trda goriva, zato svetujem, če uporabljate peč na trda goriva, je pomembno, da pred kurilno sezono pregledate in očistite dimnik, kar naj opravi licencirani dimnikar. Dimnikar bo odstranil saje in morebitne ovire, kar bo zmanjšalo nevarnost požara in izboljšalo učinkovitost zgorevanja. Če uporabljate naprave na plin ali trda goriva, namestite detektor ogljikovega monoksida, da se zaščitite pred tem nevarnim plinom.

Katero ogrevanje izbrati?

Izbira vrste ogrevanja v Sloveniji je odvisna od več dejavnikov, kot so podnebje, lokacija, dostop do energentov, stroški in želja po okolju prijaznem ogrevanju. Na voljo je več različnih možnosti, ki imajo svoje prednosti in slabosti. Kot energetski svetovalec opažam veliko vlaganj v toplotne črpalke, za katere je možno dobiti tudi denarne nepovratne spodbude Eko sklada in ugoden kredit po 1 % fiksni obresti meri. Sledijo sistemi na pelete in lesna goriva, za ogrevanje z zemeljskim plinom in UTP plinom ni denarnih spodbud in jih svetujemo samo, kjer druge možnosti odpadejo. Vemo namreč, da se je zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino marsikaj spremenilo, zato želimo čim manjšo odvisnost od tujih energentov. 

Katero ogrevanje je najcenejše?

Seveda velja, da so še vedno lesna goriva najcenejša in verjetno bodo tudi v prihodnje. Drva in peleti so na splošno najcenejši energent, še posebej na podeželju, kjer je dostopnost lesa večja. Drva in ostale oblike lesnih goriv, sekanci in peleti so obnovljiv vir energije in imajo nižje stroške na enoto energije v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi. Stroški uporabe toplotne črpalke so lahko nizki, čeprav so začetni stroški investicije višji. Toplotne črpalke so energetsko zelo učinkovite, zato na dolgi rok znižujejo stroške ogrevanja. Zelo učinkovit način ogrevanja (COP je običajno med 3 in 5, kar pomeni, da za vsako enoto vložene električne energije dobimo 3–5 enot toplote. Cena kurilnega olja in UTP je ena višjih med vsemi energenti in lahko precej niha glede na svetovne tržne razmere. Direktnega ogrevanja z električno energijo, kot izkušeni energetski svetovalec ne svetujem. 

Kako privarčevati?

Za varčevanje pri stroških energije je pomembno, da izboljšamo energetsko učinkovitost stavbe in naprav ter spremenimo potrošniške navade. Poskrbimo za kakovostno izolacijo sten, podstrešja, tal in strehe. Slaba izolacija povzroči velike toplotne izgube, kar povečuje stroške ogrevanja. Uporabljamo sodobna, energetsko učinkovita okna (npr. dvojna ali trojna zasteklitev) in preprečimo toplotne mostove okoli vrat. Za te ukrepe je možno dobiti do 30 % nepovratnih sredstev Eko sklada, napr. 25 eur/m2 fasade.

Nastavimo termostat na nižje temperature, še posebej ponoči ali ko vas ni doma. Priporočljivo je ogrevanje na največ 20–21°C podnevi in 16–18°C ponoči. Redno vzdržujmo peči, radiatorje, toplotne črpalke in druge ogrevalne sisteme, saj bo s tem njihova učinkovitost ostala visoka. Prezračevanje izvajamo kratko, a intenzivno. Ne puščamo oken dlje časa odprtih, saj s tem izgubljamo toploto, ne oken na kip, ker toplota potem nenehno izhaja. Če investirate v lokalne ali centralne rekuperatorje lahko s strani Eko sklada prejmete do 30 % nepovratne denarne spodbude. 

Da bo kurilna sezona optimalna občanom svetujem obisk energetskih svetovalnih pisarn po Sloveniji, v katerih lahko pridobijo brezplačen energetski nasvet za njihovo konkretno situacijo in pomoč.

Deli

  • Kopiraj
  • Facebook
  • Messenger
  • Mail
  • Twitter

Prijavite se
na e-novice

Ne zamudite novih razpisov in uporabnih informacij za vaše naložbe.

Zanima me vsebina za:

Uporaba in varovanje podatkov

Dejstva
o Eko skladu

30%

vrednosti naložbe v
povprečju krije spodbuda

90%

prijavljenih projektov dobi
finančno spodbudo

vse leto

so na voljo subvencije
in krediti