Gradnja skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena: Kredit

Javni poziv Kredit 61ONS17

Rok za oddajo vloge Pred zaključkom izvajanja del

Veljavnost poziva Do objave zaključka v UL RS

Namenjeno za samostojna

Tip naložbe Gradnja ali celovita obnova stavb

Oddaja vloge Osebno ob uradnih urah, po pošti na naslov Naslov in uradne ure

Obrestna mera Trimesečni EURIBOR 0%

Višina kredita Največ 3000.000 €


Predmet javnega poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe, ki jih izvajajo in v celoti financirajo občine na območju Republike Slovenije.

Okoljske naložbe po tem pozivu so naložbe v gradnjo novih skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena, razvrščenih po enotni klasifikaciji objektov v skupine kot sledi:

12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,

12620 Muzeji in knjižnice,

12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo,

12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,

12650 Stavbe za šport.



Skoraj nič-energijska stavba po tem pozivu je stavba, katere energijska učinkovitost, izračunana po metodi za pasivne stavbe »PHPP«, mora znašati v segmentu računske rabe energije za ogrevanje Qh ≤ 6 kWh/m3a. Navedena vrednost Qh se izračuna za neto ogrevani in prezračevani volumen stavbe ter ne glede na dejansko lokacijo stavbe za klimatske podatke mesta Ljubljana (T1996-2005/J1981-2000), ki so objavljeni na spletni strani Eko sklada. Ustreznost gradnje skoraj nič-energijske stavbe se preverja na podlagi dokazil, navedenih v pozivu.

Obvezna je vgradnja zunanjega stavbnega pohištva s trojno zasteklitvijo s toplotno prehodnostjo U ≤ 0,9 W/m2K (določeno po standardu SIST EN 14351-1:2006+A1:2010) po načelu tesnjenja v treh ravneh, kot je opredeljeno v smernici RAL. Zahteve za energijsko učinkovitost zunanjega stavbnega pohištva lahko odstopajo pri posameznih elementih zaradi posebnih projektnih pogojev (npr. varnostne in protipožarne zahteve, spomeniškega varstva) ali zaradi posebnih tehničnih rešitev, vendar mora biti v tem primeru uporabljena tehnologija z najvišjo možno energijsko učinkovitostjo.

Toplotna prehodnost neprosojnih delov toplotnega ovoja stavbe mora znašati U ≤ 0,15 W/m2K.

Vgrajeni morajo biti energijsko učinkoviti sistemi prezračevanja prostorov z vračanjem toplote odpadnega zraka, ki pri normalnih obratovalnih pogojih naprav zagotovijo skupni toplotni izkoristek rekuperacije toplote vsaj 80 %.

Dovoljena je vgradnja le sodobnih generatorjev toplote in hladu ter naprav z visoko energijsko učinkovitostjo.

Stavba mora najmanj 50 % letne dovedene energije za delovanje stavbe (ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode in razsvetljava) pokriti iz obnovljivih virov energije, razen v primeru, ko je stavba oskrbovana iz sistema energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja ali hlajenja oziroma iz naprav SPTE z visokim izkoristkom v skladu s predpisom, ki ureja podpore električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom.

Ustreznost vgrajenega zunanjega stavbnega pohištva, izolacijskih materialov v toplotnem ovoju stavbe, ogrevalnega, hladilnega in prezračevalnega sistema mora biti razvidna iz ustreznih dokazil, skladno z zahtevami dokumentacije za prijavo.

Do kredita so upravičene občine, ki izvajajo in v celoti financirajo naložbo, ki je predmet vloge za pridobitev kredita, ter so lastnice, solastnice ali imetnice stavbne pravice na nepremičnini, kjer bo naložba izvedena. Do kredita upravičena občina po tem pozivu je v primeru solastništva lahko samo občina, ki ima nepremičnino, kjer bo naložba izvedena, v solastništvu zgolj z drugo občino oziroma Republiko Slovenijo. V primeru stavbne pravice pa je upravičena občina po tem pozivu le, če je stavbna pravica na nepremičnini, kjer bo naložba izvedena, ustanovljena vsaj za dobo vračila kredita.

Do kredita ni upravičena občina, ki:

  • nima poravnanih zapadlih finančnih obveznosti do Eko sklada ali do Republike Slovenije,
  • ima blokiran transakcijski račun,
  • izvaja naložbo s partnerjem, ki ni občina oziroma Republika Slovenija in ta v delu ali v celoti financira
  • naložbo.

a) Obrestna mera

Letna obrestna mera za kredite, dodeljene po tem javnem pozivu, je trimesečni EURIBOR + 0 %.

Če je EURIBOR določen kot negativno število (negativna obrestna mera), se takšen negativni EURIBOR ne upošteva pri določitvi višine obrestne mere za ta kredit in se šteje, da je EURIBOR enak nič (0), vse dokler EURIBOR ni določen kot pozitivno število (pozitivna obrestna mera).

b) Odplačilna doba

Odplačilna doba v nobenem primeru ne more presegati 15 (petnajst) let z vključenim moratorijem. Moratorij na odplačilo glavnice je lahko največ 1 (eno) leto. Krediti se praviloma odplačujejo v četrtletnih obrokih.

c) Višina kredita

Višina posameznega kredita je omejena na najnižji znesek kredita, ki znaša 25.000 EUR, in najvišji znesek kredita, ki znaša 3 milijone EUR. Skupna zadolžitev kreditojemalca pri Eko skladu ne sme presegati 10 milijonov EUR.

Najvišji delež kredita je omejen z višino priznanih stroškov naložbe in se odobri v deležu od vrednosti priznanih stroškov naložbe ter lahko znaša največ 85 % priznanih stroškov naložbe.

Višina odobrenega kredita se lahko zniža glede na vrednotenje okoljskih učinkov in soglasje Ministrstva za finance k zadolžitvi.

d) Združljivost pridobitve kredita in nepovratne finančne spodbude

Občina je poleg kredita po tem pozivu upravičena pridobiti za tudi nepovratno finančno spodbudo Eko sklada po javnem pozivu za nepovratne finančne spodbude občinam. Za isto naložbo lahko občina prejme kredit le v primeru, da predlagana naložba še ni izvedena in izpolnjuje pogoje tega poziva, vsota kredita in nepovratne finančne spodbude pa ne sme presegati priznanih stroškov naložbe, razen v primeru, če kreditojemalec že vnaprej soglaša, da se dodeljena nepovratna finančna spodbuda v višini, ki presega priznane stroške naložbe, nameni za delno poplačilo odobrenega kredita Eko sklada.

Eko sklad ob takem poplačilu kredita ne zaračuna stroškov predčasnega vračila kredita.

Priznani stroški naložbe so vsi stroški v zvezi z izvedbo naložbe, razen stroški nakupa zemljišč.

Priznani stroški obsegajo stroške projektiranja (stroški izdelave projektne in pripadajoče tehnične dokumentacije), pridobivanja dovoljenj in zunanjega tehničnega nadzora, stroške nakupa in namestitve opreme in naprav, in vse druge stroške, ki so nedvoumno ter v celoti ali v natančno določljivem deležu povezani z naložbo, ki je predmet dodelitve kredita.

Med priznane stroške ne sodijo stroški DDV (razen v primeru, ko vlagatelj nima pravice do odbitka vstopnega DDV), stroški notranjega nadzora, promocije, študij izvedljivosti in stroški, ki bremenijo vlagatelja neodvisno od izvedbe naložbe, npr. stroški, povezani z inšpekcijskimi pregledi in obratovalnim monitoringom, stroški taks, prispevkov in drugih dajatev.

PDF dokument

PDF dokument 0-_JP-61ONS17_-besedilo.pdf

Odpri Prenesi 302kb
Word dokument

Word dokument 0_Kazalo+navodilo.docx

Prenesi 724kb
Word dokument

Word dokument A-_JP-61ONS17-vloga-na-obrazcu-A.docx

Prenesi 108kb
Word dokument

Word dokument B-_JP-61ONS17-vloga-na-obrazcu-B.docx

Prenesi 117kb
Word dokument

Word dokument B-_Okoljska-merila-61ONS17---Priloga-poglavja-B.docx

Prenesi 77kb
Word dokument

Word dokument C-_JP-61ONS17-vloga-na-obrazcu-C.docx

Prenesi 80kb
PDF dokument

PDF dokument D-_NAVODILO-ZA-ČRPANJE-KREDITA_61ONS17.pdf

Odpri Prenesi 129kb